Zala Marolt: Cvetje dezerta

KDAJ? 10.11. ob 18.00
KJE? Celjski mladinski center
KAJ? Predstavitev pesniškega prvenca Zale Marolt: Cvetje dezerta
IG: @bunkerpoezije

Kaj je umetnica povedala o sebi?

Sem Zala Marolt, stara sem 22 let, prihajam iz Domžal in sem študentka prvega letnika komparativistike in zgodovine. Ko preveč čutim, pišem. Sem tudi aktivistka in najbolj aktivna pri Mladih za podnebno pravičnost.
V gimnazijskih letih sem se začela resneje ukvarjati s pisanjem – napisala sem več kratkih zgodb, fantazijske romane, nekaj poezije in dramsko besedilo. Začela sem se prijavljati na literarne natečaje. Dosegla sem prvo mesto v poeziji projekta V odsevu (Iz stiske skozi bolečino), prvo mesto v prozi z delom Carla (natečaj Človek izziva, narava odriva) in kratko zgodbo Gorčično rumen lavor (natečaj Gre popotnik v novi svet). Svojo poezijo sem pričela objavljati tudi na Instagramu pod profilom @bunkerpoezije.
Poezijo prebiram tudi na Mladih rimah, se udeležujem literarnih natečajev in objavljam pri reviji Nebulae. Letos sem z dramskim besedilom Pokvarjeno stikalo osvojila tudi prvo mesto na študentskem literarnem natečaju Rdeča nit, ki ga je priredila Filozofska fakulteta.
Oktobra 2022 sem izdala svoj prvenec, pesniško zbirko Cvetje dezerta. Je zbirka pesmi o odraščanju, sprejemanju sebe, o prvi ljubezni, raziskovanju telesa, spoprijemanju s tesnobo in paničnimi napadi ter obvladovanju teže medsebojnih odnosov. O vsem, kar je očem skrito, spregovorim v zbirki s poslanstvom narediti življenje koga za odtenek lažje, ustvariti občutek skupnosti, ustvariti občutek, da v svojih čustvih in mislih nismo izolirani od sveta.
Z izdajo zbirke sem osvojila ogromno novih znanj in spletla nove vezi. Zbirko sem že predstavljala v številnih mladinskih centrih, v knjižnici na Vrhniki in Domžalah, pa tudi na Medicinski fakulteti v Ljubljani in Participativni ljubljanski avtonomni coni. Ob tem enkrat mesečno v Mladinskem centru Bob vodim tudi literarno delavnico Besedičenje.
Pisanje zame pomeni razbremenitev, odtekanje vsega tistega, kar me prizadene, kar se prilepi name in mi ne da miru. Z deljenjem svojega ustvarjanja se, vsaj tako mi pravijo, dotaknem vseh svojih poslušalcev. Največ mi pomeni, kadar pisanje postane nastavek za razrast pogovorov, ki nekaj pomenijo, ki sežejo v globine.