Urška Videnšek: Prvi vtisi z moje dogodivščine na Češkem

Tukaj sem že skoraj dva meseca in končno sem se rahlo navadila na to veliko spremembo. Prvi dan sem imela rahel paničen napad katerega pa sem se, ko sem spoznala še ostale prostovoljce kaj hitro otresla. Začetnih deset dni smo preživeli v Ostravi, kjer smo se vsako jutro udeležili učnih ur Češčine. V popoldnevih pa smo imeli razne, nadvse zanimive in zabavne aktivnosti. Z veseljem smo preizkušali tudi slavna (zelo poceni) Češka piva.

Do sedaj sem ugotovila, da se večina čeških ljudi na daleč izogiba angleško govorečih ljudi. V šoli se me nekateri učitelji kar se da hitro otresejo ali pa v tišini in z velikim zanimanjem strmijo predse v krožnik kadar sedimo skupaj pri kosilu. To čudežno obnašanje pa odtehtajo prikupni učenci, ki me na vsakem koraku veselo pozdravljajo in želijo izvedet kako je ime mojim trem mačkom.

Predvčerajšnjim sem se vrnila z 5-dnevnega seminarja, ki sem se ga udeležila v nadvse luštnem mestu; Vrchlabi. Tam sem spoznala veliko prostovoljcev iz različnih držav in dali so mi svež navdih in motivacijo za nadaljnje premagovanje preprek. Imeli smo tri super vodje, ki so nam vsak dan popestrili z raznimi aktivnostmi in zabavnim pristopom. V tem času sem se nasmejala, kot že dolgo ne. Vsak je iz svoje države prinesel del svoje zgodbe in veselo smo se režali ob vedno novih pripovedih. Ob večeru smo šli tudi na vrček piva, katerega ceno smo seveda preračunali in se ob tem čudili. Pivo stane 17 kron kar pa je v € celih 0,62 centov! Kakšno veselje.

Seveda moram priznati, da ni vse rožnato. Ta odločitev je bila totalni sestop iz moje cone udobja, še vedno se lovim in navajam na preživetje predvsem pa na postavljanje osebnih mej. Vse kar sem vedela v teoriji imam sedaj priložnost preizkusit v praksi, kar pa še zdaleč ni tako lahko kot se morda sliši. Na srečo imam ljudi, ki me podpirajo in katerim lahko zaupam. Vem pa seveda, da je veliko odvisno od mene, zato bom dala vse od sebe, da iz te izkušnje poberem kar se le da. :)