Janja pričela nabirati prostovoljske izkušnje v Latviji

S 1. marcem je Janja pričela s prostovoljskim projektom v Latviji. Celjski mladinski centr jo je na to pot pospremil kot pošiljajoča organizacija. Sedaj, ko se je ustalila in spoznala delovanje gostiteljske organizacije, nam je poslala njene vtise in predvsem spregovorila o tem zakaj in kako se je odločila za ta korak. Več si o njeni izkušnji lahko prebereš spodaj.

Že od nekdaj v meni tli želja po potovanjih, želja živeti v tujini. V srednji šoli sem z odprtimi in hitrimi rokami sprejela vsako možnost odkrivanja sveta zunaj naše deželice. Tako sem Evropo in večino današnjih tujih prijateljev spoznala preko mladinskih izmenjav. Nato je prišel čas študija, bil je tudi čas za potovanja, a še vedno mi je nekaj manjkalo. Nato sem na spletu zasledila informacijo o EVS programih, in seveda sem morala preizkusiti še to. Obiskala sem Celjski mladinski center, da bi kaj več izvedela o tem in sem pri Sonji Majcen tudi dobila vse informacije. Želja je bila Skandinavija ali Islandija. Ja, sem zimski človek. Prijavila sem se na veliko projektov, a žal me nikjer niso sprejeli – menda je kar ‘naval’ na sever. Z malo razočaranja sem hitro opustila željo o EVS-u. A ker EVS lahko koristiš le med 18 in 30 letom, sem lani spomladi zopet začela z raziskovanjem, kam bi lahko odšla. Dandanes na socialnih omrežjih lahko zaslediš veliko aktivnosti in tako sem nekega dne videla objavo kolegice iz Latvije, da za 1 leto iščejo prostovoljca v njihovem kraju, v Talsiju. Seveda sem ji takoj napisala sporočilo in dogovori so se začeli. Čas je hitro bežal in s 1 marcem 2018 se je začelo moje novo poglavje na tem koncu Evrope. Sem v kraju, kjer imam prijatelje z mladinskih izmenjav iz srednje šole. Talsi je majhno mesto z 11.000 prebivalci. Mesto ali kraj leži na 9 gričih in obdajata ga 2 jezera. Lušten kraj. Moj EVS ppravljam na organizaciji Talsu Novada Fonds (prevod: Regijski sklad za razvoj). 2x na teden se srečam z mladostniki in z njimi imamo različne pogovore, včasih jim pomagam pri učenju angleščine, včasih pa čas preprosto preživimo ob igranju kart ali drugih različnih igrah. Njihovo zanimanje za učenje angleščine je veliko. Dobila sem celo vprašanje, če bi bila jaz njihova učiteljica na osnovni šoli.

Seveda pa bom v sklopu mojega EVS-a organizirala tudi različne delavnice, saj je ena izmed glavnih nalog te organizacije dobrodelnost, saj tako pomagamo različnim družinam, predvsem otrokom, da se lahko udeležijo določenih aktivnosti. Organizirali bomo tudi različne glasbene večere, kino na prostem, čez nekaj dni bo državno prvenstvo v rallyu in bomo tam tudi mi in bomo organizirali različne delavnice.

V sklopu EVS-a ima vsak prostovoljec on-arrival training in mid-training. Na teh dveh dogodkih spoznaš še ostale prostovljce, ki so v državi gostiteljice in so tvoji novi prijatelji oz. moja nova družīna, kot jim jaz sedaj rečem. Na svojem on-arrival treningu sem spoznala 15 novih prijateljev z vseh koncev Evrope in ki zdaj opravljajo EVS po celi Latviji. In prav z vsemi sem dnevno v kontaktu. Smo res kot ena velika družīna. Skupaj žuramo, potujemo, se izobražujemo, se imamo fajn.

Čas kar beži in tudi to leto bo minilo, kot bi mignil.

Če rad-a potuješ in se še zraven kaj novega naučiš – je to to.