Mladinska izmenjava Gender Era

Pet mladih Celjanov in Celjank se je v organizaciji Celjskega mladinskega centra v drugi polovice septembra odpravilo na mladinsko izmenjavo "Gender E.R.A." na Sicilijo. Izmenjava je potekala med 18. in 25. septembrom 2016.

Na mladinski izmenjavi so mladi razpravljali o temah spola, ženskih pravicah, se naučili prepoznati in premagati seksistične in homofobične stereotipe … Aktivnosti vključene v izmenjavo so temeljile na neformalnem izobraževanju, človekovih pravicah in izobraževanju o spolih. Poleg tega je bil cilj projekta boj proti homofobiji, diskriminaciji na podlagi spola in spolne usmerjenosti.

Udeleženka, ki je bila hkrati tudi vodja skupine, Anja Šoštar, je svojo izkušnjo opisala tako:

"Ob 6.15 uri zjutraj smo z Go optijem štartali izpred tgovine Merkur v Celju, destinacija mednarodno letališče Treviso v benetkah. Vožnja je trajala okoli 3,5h in je potekala brez problemov. Iz Trevisa smo leteli za Palermo, kjer smo se na tamkajšnem letališču vkrcali na avtobus za Palermo (vožnja je trajala slabo uro). V Palermu smo počakali na ostale skupine udeležencev in naše mentorje pri projektu, nakar smo se vkrcali na regionalni vlak za Castel de Tuso (vožnja je trajala okoli 1,5h). Ob prihodu v Castel de Tuso so nas prevzeli prostovoljci, ki so nam prijazno nudili (z osebnimi avtomobili) prevoz do naše končne destinacije – Tuse, mesta nad mestom. Ob prihodu smo bili vsi zelo utrujeni (potovali smo 15h), tako da smo hitro povečerjali in odšli spat.

Namestitev v hotelu Moma je bila odlična, majhen hotel v bližini vaške dvorane (kjer smo izvajali večino naših programskih aktivnosti) in z lahkim dostopom do vseh pomembnejših objektov (trgovina, restavracija, bar). V hotelu smo pojedli zajtrk (samopostrežni, vsak dan isti meni), nakar smo se odpravili na prvo predavanje. V hotelu na žalost ni bilo wi-fija, vendar so ga za naše potrebe začasno vzpostavili v vaški dvorani/učilnici. Naša koordinatorka Sara je bila zelo prijazna ter odprta in je (hvalabogu!) govorila zelo dobro angleško. Vsak dan smo začeli z »energizer« -jem, to je, z serijami različnih vaj za vzpostavitev medosebnih stikov, tako fizičnih kot pogovornih. Nato je sledila obravnava trenutne teme, ki je bila na urniku, v tem primeru je bilo to bolj v okviru spoznavanja nas samih (udeležencev), ter naših strahov ter pričakovanj glede tega projekta. Sledil je coffee break (odmor za kavo), kava ter sadje in keksi. Nadaljevali smo po urniku. Kosilo in večerja sta bila vsak dan v isti restavraciji, hrana je bila dobra, osebje pa izredno prijazno. Dela z računalnikom (razen 1-2 predstavitvi na ppt, ter v raziskovalne namene) je bilo zelo malo, posegali smo večinoma po papirju ter flomastrih, ter izdelovali miselne vzorce, tabele, plakate ... Vsaka tema je zahtevala temeljito diskusijo – vsak je lahko vedno povedal svoje mnenje, svoje običaje, razlike v navadah ... Naleteli smo na veliko novih pojmov na temo, na katero se nismo posebno spoznali – LGBT. Morali smo biti skrajno iskreni, vendar spoštljivi, saj vsak od nas prihaja iz drugačnega okolja in ima, kot posameznik, tudi drugačne poglede na spolno usmerjenost in njeno identiteto ter tolmačenje le-te. V živo nam je prišel predavati tudi predstavnik Palermske Homosexualne skupnosti Arcigay, Mirko Pace, ki nam je odgovoril na številna vprašanja, ter izpostavil številne probleme, s katerimi se homosexualni posamezniki v naši družbi soočajo (stigma, izobčenje, zavrnitev okolice ter družine, samomori, depresija, neprimerna zakonodaja). V sklopu projekta smo si ogledali tudi film »Pride«, ki temelji na resnični zgodbi skupine gejev ter lezbijk, ki so v času rudarskih stavk pod vladavino M. Thatcher pomagali zapostavljenim ruralnim skupnostim z finančno in moralno podporo, ti pa so jim v zameno prišli izrazit podporo na parado ponosa leta 1985. Tudi sami smo posneli 2 kratka dokumentarna filma: prvi se imenuje »Not less than you« in govori o ženski, ki se odloči da ne bo pustila, da jo nepravično delovanje nadrejenega (glede na njen spol) spravi ob življensko pot, ki si jo je začrtala; drugi »Rejection kills« pa je prvoosebna zgodba transexualnega fanta/dekleta, ki zaradi zavrnitve svoje okolice naredi samomor.

Vsak dan smo naredili evalvacijo dela in projekta na tabeli (plakatu) s koščki barvnega papirja – modra za slabo, rumena za nevtralno, zelena za super. Medkulturni večer, kjer smo se predstavili s tradicionalno slovensko hrano in pijačo (domača salama, orehova potica, borovničevec, slivovka) lahko označim za resnični uspeh, ljudje so se zelo sprostili in kmalu ni bilo več čutiti kakršnekoli napetosti. Tako zelo so se sprostili, da so na koncu celo zaplesali. Navzoč je bil tudi župan, ter nekaj vaških svetnikov, skratka zelo smo se zabavali. Vestno smo se učili tujih izrazov in se pri tem zelo zabavali. Obiskali smo tudi arheološko najdbišče Halessa ter, v lastni režiji pa še Castel de Tuso ter obmorsko mesto Cefalu.

Zadnji dan smo se z organizatorji vred predhodno odpeljali v Palermo, kjer smo prespali v »Convento carmelitano«, karmeličanskem samostanu (oz. kot mu jaz pravim »katoliška sirotišnica«), da smo lahko zjutraj pravi čas ujeli avtobus do letališča. Pot nazaj je potekala nemoteno.".

Poleg Anje Šoštar so se izmenjave udeležili tudi Rok Hribar, David Blagojevič, Tamara Kumer in Teodora Kordiš.