Pozitiven odnos Evropejcev do učenja jezikov

Velika večina Evropejcev (86 %) meni, da bi moral vsak govoriti vsaj en tuji jezik, skoraj trije od petih (59 %) pa lahko govorijo v enem. To so nekateri od rezultatov nove raziskave Eurobarometra o „Evropejcih in njihovih jezikih“, ki jo je Komisija objavila danes.

Raziskava, ki sovpada s svetovnim dnevom kulturne raznolikosti, poudarja vse večje priznavanje pomena jezikovne raznolikosti pri krepitvi kulturnega razumevanja, gospodarskih priložnosti in socialne kohezije v Evropi. Večjezičnost je s 24 uradnimi jeziki ter približno 60 regionalnimi in manjšinskimi jeziki, ki se govorijo v Evropski uniji, živahen primer evropske kulturne raznolikosti.

 Ključne ugotovitve raziskave Eurobarometer:

• 86 % vprašanih meni, da bi moral vsak poleg maternega jezika govoriti vsaj še en jezik, 69 % pa več kot en jezik.
• 76 % jih meni, da bi moralo biti izboljšanje znanja jezikov prednostna naloga politike.
• 84 % jih meni, da bi bilo treba zaščititi regionalne in manjšinske jezike.

Komisija spodbuja jezikovno raznolikost v Evropski uniji s projekti, ki se financirajo iz programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa.

Kar zadeva znanje tujih jezikov, raziskava Eurobarometra kaže pozitiven, čeprav skromen napredek od zadnje raziskave leta 2012:

• Trije od petih Evropejcev se lahko pogovarjajo v jeziku, ki ni njihov materni jezik, kar je 3 odstotne točke več kot v letu 2012.
• Delež mladih Evropejcev se je povečal na štiri od petih (79 % v starosti od 15 do 24 let), pri čemer se je povečal za 5 odstotnih točk.

S tem se EU približa svojemu cilju za mlade, določenemu v priporočilu Sveta iz leta 2019 o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, in sicer pridobiti znanje jezika šolanja in še dveh drugih jezikov pred koncem srednješolskega izobraževanja.

Več informacij in celotno poročilo o raziskavi najdete tukaj.